Vrste rokavic

Na splošno lahko rokavice razdelimo v dve kategoriji:
1. Sintetične rokavice.
- Glede na zasnovo:
• S podlogo, pri čemer kot osnovo uporabimo materiale, kot so bombaž, najlon, vlakno Taeki …, preden jih prevlečemo s sintetičnim materialom (običajno lateks, nitril ali poliuretan).
• Brez podloge, ko kalup rokavice neposredno potopimo v sintetični material (nitril, lateks, neopren …).

- Glede na uporabljene materiale:
• Rokavice iz lateksa, nitrila, PVC …

2. Usnjene rokavice.
- Glede na zasnovo: rokavice ameriškega tipa, vozniške, varilske …
- Glede na uporabljene materiale:
• Gladka usnja: uporablja se zunanja stran kože (večje udobje in spretnost).
• Velur usnje: uporablja se notranji del kože (večja odpornost proti obrabi).

OPREDELITVE

- roka: del telesa od konice sredinca do zapestja.
- Rokavica: OVO, namenjena zaščiti roke ali njenega dela pred tveganji.
- Tveganje: neželen dogodek, ki lahko povzroči poškodbo zdravja delavca.
- Dlan rokavice: del rokavice, ki pokriva dlan.
- Hrbtni del rokavice: del rokavice, ki pokriva hrbtno stran roke.
- Spretnost: meri se sposobnost opravljanja dela; povezana je z debelino, elastičnostjo in prožnostjo rokavice.
- Stopnja učinkovitosti: številka, ki označuje vrednost, doseženo v ustreznem preizkusu po posameznem standardu.

MATERIALI

- Naravna vlakna, kot je bombaž, za splošne naloge zagotavljajo udobje, zračnost in odpornost proti obrabi.
- Sintetični materiali, kot so najlon (odpornost proti obrabi in trganju), vlakno Taeki (zaščita pred urezninami in toploto), PVC (odpornost proti obrabi in kemikalijam, kot so masti, olja in alkoholi), neopren (odpornost na temperaturo in kemikalije).
- Usnje (gladko in razcepljeno), udoben in zračen material z dobrimi mehanskimi lastnostmi (zlasti odpornost proti obrabi in trganju).
- Prevleke:
• Lateks. Udobje, elastičnost in spretnost. Odpornost proti vodnim kemikalijam. Odličen oprijem in dobra odpornost proti obrabi.
• Poliuretan. Elastičnost, odpornost proti obrabi in natezni trdnosti. Odpornost proti alkoholom, ogljikovodikom in topilom. Zelo dober oprijem, dobra odpornost proti obrabi in zračnost.
• Nitril. Sintetična guma, odporna proti oljem, mazivom in naftnim derivatom. Dobra mehanska in prebojna odpornost. Zelo dobra kemična odpornost.

OZNAČEVANJE ROKAVIC

IZBIRA ROKAVIC

1. Korak: določite, katere rokavice potrebujete, tako da na delovnem mestu analizirate nalogo, ki jo boste opravljali (velikost kosov, njihovo težo, zahtevano natančnost …) in glavno tveganje, pred katerim se morate zaščititi glede na njegovo pomembnost (električno, kemično, toplotno, mehansko …), ter izberete ustrezno stopnjo zaščite.
Upoštevati je treba tudi druge dejavnike, kot so okolje (notranji/zunanji prostori, vlaga …).

2. Korak: potrdite primernost glede na trajanje izpostavljenosti, razmere pri delu, združljivost z drugimi OVO in udobje uporabnika.

3. Korak: preverite označevanje in da rokavice izpolnjujejo zahteve veljavnih standardov.

Vsak standard določa preizkuse in stopnje učinkovitosti, ki morajo biti dosežene, da se tveganje ustrezno obvlada.

VARNOSTNA ROKAVICA MORA: imeti prednost pred neposrednim stikom z virom tveganja, zagotoviti dodatno zaščito pred nepredvidenimi dogodki, biti udobna in omogočati opravljanje potrebnih nalog.

STANDARDI

EN 388 Mehanska tveganja:
Vrednost Ime Opis
a Abracija 1 do 4
b Rez z nožem 1 do 5. Neobvezno, če je prikazana vrednost »e«
c Trganje 1 do 4
d Prebod 1 do 4
e Rez

nov preizkus EN ISO 13997, v Newtonih (A do F). Neobvezno, obvezno pa, če se pojavi obraba pri rezu z rezilom (b)

f Udarec P, če je preizkus opravljen
EN 374-1

Kemična tveganja.
- Tip A: 6 kontaminantov
- Tip B: 3 kontaminanti
- Tip C: 1 kontaminant
*Vsakemu kontaminantu je dodeljena črka, prikazana pod oznako vrste rokavice.

EN 374-5 Tveganje zaradi mikroorganizmov (bakterije in glive). Če rokavica prestane preizkus na viruse, je pod logotipom navedeno »virus«.
EN 407 Toplotno tveganje (temperatura med 50 ºC in 100 ºC). Vnetljivost, kontaktna toplota, konvekcijska toplota, sevalna toplota, majhne kapljice staljene kovine, velike mase staljene kovine.
EN 511 Tveganja zaradi mraza (do -50 ºC). Konvekcijski mraz, kontaktni mraz, nepropustnost za vodo.
EN 12477 Varilska tveganja. Razdeljene so v dve vrsti: tip A in tip B. Rokavice morajo biti preizkušene po standardih EN388 (mehanska tveganja) in EN407 (toplotna tveganja) ter dosegati najmanjše ravni pri vsakem standardu. Te ravni in spretnost določajo vrsto rokavice. Na splošno se priporoča uporaba rokavic tipa B pri delih, kjer je potrebna večja spretnost (npr. TIG varjenje).
EN 1082-1 Tveganja zaradi rezov in vbodov, ki jih povzročajo ročni noži.
EN 60903 Električna tveganja. Razvrščene so v 6 razredov glede na največjo delovno napetost.

Razred Preizkusna napetost Maksimalna delovna napetost
00 2.500 V 500 V
0 5.000 V 1.000 V
1 10.000 V 7.500 V
2 20.000 V 17.000 V
3 30.000 V 26.500 V
4 40.000 V 36.000 V

Tabela mer in velikosti

PAJACI
VELIKOST 48(S) 50(M) 52(M) 54(L) 56(L) 58(XL) 60(XL) 62(XXL) 64(XXL) 66 68 70
Prsni obseg (cm) 92-96 96-100 100-104 104-108 108-112 112-116 116-120 120-124 124-128 128-132 132-136 136-140
Višina (cm) 152-158 158-164 164-170 170-176 176-182 182-188 188-194 194-200 194-200 194-200 194-200 194-200
HLAČE
VELIKOST 38(S) 40(M) 42(M) 44(L) 46(L) 48(XL) 50(XL) 52(XXL) 54(XXL) 56(XXXL) 58(XXXL)
Pas (cm) 72-76 76-80 80-84 84-88 88-92 92-96 96-100 100-104 104-108 108-112 112-116
Višina (cm) 152-158 158-164 164-170 170-176 176-182 182-188 188-194 194-200 194-200 194-200 194-200
SRAJCE
VELIKOST 37/38(S) 39/40(M) 41/42(L) 43/44(XL) 45/46(XL) 47/48(XXL) 49/50 51/52
Prsni obseg (cm) 96-100 100-104 104-108 108-112 112-116 116-120 120-124 124-128
Višina (cm) 158-164 164-170 170-176 176-182 182-188 188-194 194-200 194-200
DEŽNE OBLEKE - BREZROKAVNIKI - JAKNE - PARKE - POLO MAJICE - MAJICE - PULOVERJI - JOPICE
VELIKOST S M L XL XXL
Prsni obseg (cm) 84-92 92-100 100-108 108-116 116-124
Višina (cm) 164-170 170-176 176-182 182-188 188-194

Tabela mer in velikosti

HLAČE
VELIKOST S M L XL XXL
Pas (cm) 72-76 76-84 84-92 92-100 100-108
Višina (cm) 152-158 158-170 170-182 182-194 194-200

Razdeljeno je na:
  • Kategorija 2: Ognjeodporna oblačila (toplota in plamen)

    EN 11612
    A: Omejeno širjenje plamena (A1-A2).
    B: Konvekcijska toplota (B1-B2-B3).
    C: Sevalna toplota (C1-C2-C3-C4).
    D: Kapljice staljenega aluminija (D1-D2-D3).
    E: Kapljice staljenega železa (E1-E2-E3).
    F: Kontaktna toplota (F1-F2-F3).

  • Kategorija 2: Varjenje

    EN 11611
    - RAZRED 1: Majhne varilske iskre (tanjši materiali).
    - RAZRED 2: Velike varilske iskre (debelejše, tehnično zahtevnejše tkanine ali razcepljeno usnje).

  • Kategorija 3: Oblačila, zasnovana za vzdrževanje temperatur > 100 ºC ali certificirana za električni oblok (IEC 61482).

    DRUGI DOPOLNILNI STANDARDI:
    IEC61482 – električni oblok. Ne gre za standard električne izolacije, temveč za preprečevanje opeklin, ki jih povzroči ta pojav. Razdeljen je v razreda 1 in 2 glede na stopnjo zaščite.
    EN1149-5 – statična elektrika. Preprečuje kopičenje statične elektrike na telesu in s tem možnost nastanka iskre in posledične eksplozije. Samo oznaka EN1149, ki ji sledi »-5«, zagotavlja, da je celotno oblačilo antistatično.
    EN20471 – za situacije, v katerih je treba uporabnika signalizirati v pogojih slabe vidljivosti. Delimo jih na razrede 1, 2 ali 3.

    Direktiva, ki ureja uporabo opreme v eksplozivnih atmosferah, zahteva uporabo ognjevarnih (EN11612) in antistatičnih (EN1149-5) oblačil.

  • Kategorija 3:

    TIP 1 : Plinotesna oblačila.
    TIP 2 : Oblačila, ki niso plinotesna.
    TIP 3 : Oblačila nepropustna za tekočine.
    TIP 4 : Oblačila, odporna proti razpršenim tekočinam.
    TIP 5 : Oblačila, odporna proti delcem.
    TIP 6 : Oblačila, delno odporna proti kapljanju.

    Druga tveganja
    EN1149-5 : Antistatična zaščita.
    EN14126 : Tveganja zaradi infekcijskih agensov.

Standardi

  • EN ISO 20345:2011 – varnostna obutev (obvezna zaščitna kapica 200 J).
  • EN ISO 20346:2014 – zaščitna obutev (obvezna zaščitna kapica 100 J).
  • EN ISO 20347:2012 – poklicna obutev (brez zaščitne kapice, a z dodatnimi zaščitnimi elementi glede na model).
  • EN ISO 13287:2013 – preizkus zdrsa.
  • EN ISO 20344:2011 – splošne zahteve in načini preskušanja obutve.

Simboli v oznakah obutve

Odpornost 200 J Proti-prebodni vložek Antistatičnost Odpornost proti vodi Odpornost proti oljem
Odpornost proti ogljikovodikom Blaženje udarcev Protizdrsni podplat Ojačana kapica Odpornost proti vročini Odpornost proti mrazu

Označevanje obutve

Metal Free

  • Naša obutev METAL FREE je zasnovana skladno z zahtevami EN20345 za varnostno obutev in v svoji konstrukciji ne uporablja kovinskih komponent, da zagotavljamo visoko raven udobja brez zmanjšanja zaščite.

    Zaščitna kapica je izdelana iz kompozita (kompozitna smola), zato je lažja in nemagnetna ter po udarcu povrne obliko, kar olajša sprostitev stopala. Proti-prebodna vložka, izdelana iz enakega materiala ali iz najnovejših tkanin, odpornih proti predrtju, poleg majhne teže in toplotne izolacije ponuja veliko prožnost in torzijsko stabilnost ter pokriva večji del podplata.

Splošni predpisi

Ta vrsta OVO spada v kategorijo III, ki vključuje opremo kompleksne zasnove, namenjeno zaščiti pred smrtnimi nevarnostmi ali resnimi, nepovratnimi poškodbami zdravja. Zato mora proizvajalec pripraviti izjavo o skladnosti EU, potem ko priglašeni organ izda certifikat ES o tipu in izvede nadzor izdelave.

Splošne zahteve.
Zahteve, ki veljajo za vso OVO:
Ergonomija, varnost, udobje in učinkovitost.

Dodatne zahteve.
Kadar ima OVO nastavitvene sisteme, mora biti izdelana tako, da se po nastavitvi (ob normalni uporabi) ne more razrahljati neodvisno od volje uporabnika.
_Standard EN353-2 Drsniki proti padcu z gibljivo sidrno linijo.
_Standard EN354 Sidrna sredstva.
_Standard EN355 Blažilniki energije.
_Standard EN358 OVO za zadrževanje v delovnem položaju in preprečevanje padcev z višine. Pritrdilni in zadrževalni pasovi ter zadrževalni elementi. Namenjena je opremi, ki uporabnika zadrži v delovnem položaju (zadrževanje) in prepreči, da bi dosegel območje, kjer bi lahko prišlo do padca (omejevanje). Sistemov za zadrževanje ali omejevanje ne smemo uporabljati kot lovilni sistem.
_Standard EN360 Samodejni lovilni trakovi.
_Standard EN361 Varnostni pasovi.
_Standard EN362 Povezovalni elementi.
_Standard EN363 Določa terminologijo in splošne zahteve lovilnih sistemov, ki se uporabljajo kot OVO proti padcem z višine. Morajo biti zasnovani in izdelani tako, da zagotavljajo visoko stopnjo zaščite brez dodajanja novih tveganj, da so enostavni za namestitev, lahki, brez neporavnanosti in omogočajo pravilen položaj po ustavitvi padca.
_Standard EN364 Ureja metode preizkušanja.
_Standard EN365 Vsebuje zahteve in informacije, ki jih mora zagotoviti proizvajalec.

Sidrišča

EN795 Sidrna oprema.

Razredi:
Razred A – fiksna sidrna točka.
Razred B – prenosna sidrna oprema.
Razred C – vodoravna sidrna linija.
Razred D – vodilo z vodilom.
Razred E – sidrišče, ki se uporablja na vodoravnih površinah.

Sistemi za zadrževanje

Ravni školjkast pas + nastavljivi trakovi. Sistem preprečuje dostop do območij z nevarnostjo padca.

Lovilni sistemi

Vključuje celotno telo, energijski absorber ali samonavijalni sistem ter sidrno točko.

Dodatna oprema

  • Vrvi, Y-vezice, nastavljive vrvi, trakovi …
  • Konektorji, karabini, kavlji, sidrne zanke …
  • Samovarovalni kompleti.
  • Reševalna in zadrževalna oprema.

Splošni predpisi

EN352 – Slušalke, čepki in naglavni čepki: splošne zahteve.

Sluhov zaščitni pripomočki spadajo v kategorijo III OVO.

Pri izbiri primerne zaščite je treba poznati: raven hrupa, trajanje izpostavljenosti, zahteve glede komunikacije in okoljske omejitve.

HML vrednosti – opisujejo slabljenje hrupa pri visokih, srednjih in nizkih frekvencah.

NRR/SNR – enotne vrednosti slabljenja, ki omogočajo primerjavo zaščite.

APVf – povprečna vrednost slabljenja pri posamezni frekvenci.

Splošni predpisi

EN 397 Industrijske zaščitne čelade.

EN 50365 Čelade certificirane za električno tveganje (1.000 V).

EN 812 Industrijske protiudarne čepice.
Namenjene so zaščiti glave pri udarcu ob trde, nepremične predmete. Ne smemo jih zamenjevati z varnostnimi čeladami, saj pokrivajo druga tveganja.

Kategorija III.

Vsa oprema spada v kategorijo II (srednja ali visoka tveganja) OVO.

Evropski standard EN 397 določa zahteve glede mehanske učinkovitosti, preizkusne metode in označevanje industrijskih varnostnih čelad. Obvezne zahteve veljajo za čelade za splošno industrijsko uporabo. Opcijske zahteve veljajo le, kadar jih izrecno zahteva proizvajalec.

Telesne zahteve

Materiali, ki prihajajo v stik s kožo, ne smejo povzročati draženja ali škodljivih učinkov.

Deli čelade, dodatki ali pritrdilni elementi, ki so v stiku z uporabnikom, ne smejo imeti ostrih robov, hrapavosti ali izboklin, ki bi lahko povzročile poškodbe.

Vsak element, ki ga lahko uporabnik prilagodi ali zamenja, mora omogočati enostavno nastavitev brez uporabe orodja.
Vsak nastavitveni sistem mora biti zasnovan tako, da se ob predvideni uporabi ne razrahlja brez uporabnikove vednosti. Industrijske protiudarne čepice varujejo glavo pri udarcu ob trde in nepremične predmete ter preprečujejo ureznine in površinske rane. Ne zagotavljajo zaščite pred padajočimi ali izstreljenimi predmeti ali gibajočimi se bremeni.

Splošni predpisi

Evropski referenčni standardi

EN166 Individualna zaščita oči. Zahteve.
EN169 Filtri za varjenje in sorodne tehnike.
EN170 UV-filtri.
EN171 IR-filtri.
EN172 Sončni filtri za profesionalno uporabo.
EN175 Oprema za zaščito oči in obraza pri varjenju in sorodnih tehnikah.
EN207 Filtri in zaščitna očala proti laserskemu sevanju.
EN208 Očala za nastavitvena dela z laserji in laserskimi sistemi.

Vsa zaščita oči in filtri sodijo v kategorijo II OVO, razen naslednjih, ki so kategorija III:
Filtri ali ščitniki za vroča okolja (100 ºC ali več).
Proti ionizirnemu sevanju.
Proti električnemu tveganju.
Proti laserskemu sevanju.

Označevanje
Označevanje služi za identifikacijo tveganja, proti kateremu je zaščita oči certificirana. Gre za kodo z črkami in številkami, ki opisujejo specifikacije zaščite.
Prva številka označuje vrsto zaščite pred optičnim sevanjem:
2. Ultravijolično
3. Ultravijolično brez spremembe barv
4. Infrardeče
5. Sončna svetloba
6. Sončna svetloba s posebno zaščito pred infrardečo svetlobo

Druga številka označuje stopnjo zaščite glede na tveganje iz prve številke.
Enotna številka pomeni stopnjo zaščite pri različnih vrstah varjenja (od 1.2 do 16).
Črka v oklepaju označuje proizvajalca. Naslednja številka označuje optični razred (1 do 3, pri čemer 1 predstavlja najboljšo optično kakovost).
Zadnja črka označuje stopnjo mehanske odpornosti.

Črke Vrsta ščitnika
S = Povečana mehanska odpornost Kateri koli
F = Nizkoenergijski udarec Kateri koli
B = Srednjeenergijski udarec Očala s polnim okvirjem ali vizir
A = Visokoenergijski udarec Vizir

Vrste zaščite oči

Očala univerzalne oblike, očala s polnim okvirjem, školjkasta očala, obrazni ščiti, varilski ščiti: ročni, naglavni, za pritrditev na zaščitno čelado …

Splošni predpisi

Evropski referenčni standardi

EN149 Filtrirne polmaske za zaščito pred delci.
EN405 Filtrirne polmaske z ventili za zaščito pred plini ali plini in delci.
EN140 Polmaske in četrt maske.
EN136 Celoobrazne maske.
EN14387 Filtri za pline in kombinirani filtri.

Vsa oprema spada v kategorijo III (tveganje smrti ali resnih poškodb) OVO. Pri izboru maske in/ali filtra moramo poznati: onesnaževalo, njegovo koncentracijo in toksičnost, mejno vrednost izpostavljenosti (TLV), nominalni faktor zaščite zaščitnega sredstva in zahtevan faktor zaščite.

TLV ali dovoljena raven izpostavljenosti
največja koncentracija snovi v zraku, izračunana kot povprečje v 40-urnem tednu, pri kateri se lahko delavec po trenutnih spoznanjih dnevno izpostavlja brez verjetnega tveganja za zdravje.

Nominalni faktor zaščite
Razmerje med koncentracijo onesnaževala v okolju in njegovo možno koncentracijo v maski. Izračuna se iz najvišje dovoljene vrednosti izpostavljenosti.

Dejanski faktor zaščite
Razmerje med koncentracijo onesnaževala v okolju in koncentracijo, ki prodre v masko pri dejanski uporabi.

POMEMBNO:
Filtri imajo življenjsko dobo. Zamenjati jih je treba, ko je filtrirni material nasičen, ko uporabnik zazna vonj ali okus onesnaževala ali ko dihalni upor postane prevelik.

Oznake filtrirnih naprav

Filtri za delce, pline in kombinirani filtri
P (bela) Delci razred 1 (P1), razred 2 (P2) in razred 3 (P3)
A (rjava) Organski plini in hlapi
B (siva) Anorganski plini in hlapi (ne CO)
E (rumena) Kisli plini in hlapi
K (zelena) Amoniak

Opomba: Tabele so zgolj orientacijske. Preventivni strokovnjak mora glede na meritve na delovnem mestu priporočiti najustreznejšo zaščito.

UPORABA STEKLENIC ZA IZPIRANJE OČI

»Vsaka sekunda je dragocena«

PREDPISI
EN15154-1 Evropski predpisi za prhe
EN15154-2 Evropski predpisi za izpiranje oči
EN15154-4 Evropski predpisi za izpiranje oči (brez priključka na vodovod)
EN ISO 13485 Sistemi vodenja kakovosti za medicinske pripomočke